| Trditev s strani skeptik.si (20.11.2014) | Odgovor zagovornikov neobveznega cepljenja |
|---|---|
| Cepivo za ošpice, na primer, je izredno učinkovito. Včasih so bile v Ameriki ošpice znane kot “tako neizogibne kot smrt in davki”. Po uvedbi množičnega cepljenja je število obolelih padlo pod 1 %.
Leta 2005 je necepljeno dekle s potovanja po Romuniji prineslo virus ošpic v Ameriko. Naslednji dan se je udeležila maše, kjer je bilo 500 ljudi, od tega 50 necepljenih. Rezultat je bil 34 obolelih, med njimi je bilo 32 necepljenih in 2 cepljena. Trije okuženi so bili hospitalizirani zaradi komplikacij. Leta 1900 je v Ameriki 10 % novorojenčkov umrlo pred prvim rojstnim dnem, večinoma zaradi različnih virusnih obolenj. Danes, zahvaljujoč cepivom, novorojenčki v razvitem svetu praktično ne umirajo več. Študija iz leta 2012 je seštela podatke slabih 15 milijonov otrok. Rezultat: na osnovi razpoložljivih dokazov lahko rečemo, da je OMR-cepivo vsaj 95 % učinkovito pri preprečevanju ošpic in med 70 % in 80 % učinkovito pri preprečevanju mumpsa. V Indiji so s sistematičnim programom množičnega cepljenja uspeli doseči, da je bil leta 2011 le še 1 (en!) primer otroške paralize, do 2012 pa niti enega ne več.
Nekateri predeli Združenih držav imajo precejšnjo neprecepljenost. Epidemije ošpic in oslovskega kašlja v Kaliforniji, Oregonu in drugih geografskih predelih so statistično povezane z nizko stopnjo precepljenosti. |
Res je, cepiva so tako učinkovita, da jih je treba vedno znova obnavljati. Otroci so npr. proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju do drugega leta starosti cepljeni štirikrat, še enkrat v osnovni šoli, kmalu pa bo uvedeno tudi poživitveno cepljenje za odrasle. Prav tako je s cepljenjem proti ošpicam, ki je ob uvedbi v sedemdestih letih prejšnjega stoletja imelo en odmerek, zdaj sta dva, kamlu pa bodo že trije, saj do izbruhov prihaja v populacijah mladostnikov in odraslih, ki so bili v otroštvu cepljeni, a jih to cepivo ne varuje več. Učinkovitost cepiv se računa hipotetično, dejansko pa je dosti nižja. Formula tega izračuna je tukaj: O učinkovitosti cepiva proti ošpicam si lahko preberete v odgovoru iz prejšnje točke. Sicer pa je umrljivost zaradi ošpic že pred uvedbo samega cepiva upadla za več kot 90% in je to bila le ena od navadnih otroških bolezni, ki jih je skoraj vsak otrok prebolel. O deljenih mnenjih o nujnosti uvedbe tega cepiva pa si lahko preberete tukaj: Tukaj si lahko ogledate podatke o umrljivosti zaradi različnih nalezljivih bolezni pred in po uvedbi cepljenja: Sicer pa je velika razlika v življenjskem stndardu in higienskih razmerah pred več kot sto leti in danes. V knjigi z naslovom Cepiva: so res varna in učinkovita, avtor Neil Z. Miller citira podatke medicinskih strokovnih revij in se loteva posameznih bolezni, tako epidemioloških podatkov pred cepljenji kot po njih, nevarnosti, ki jih za otroka predstavlja sama bolezen, in nevarnosti, ki jih za njega predstavlja cepljenje. Za več bolezni opaža, da je smrtnost zaradi njih že pred obstojem cepljenja drastično padla zaradi medicinskih, higienskih in drugih družbenih ukrepov. Navaja podatke, da so otroci za boleznimi, zoper katere so bili cepljeni, obolevali kljub prejetemu cepivu, v nekaterih primerih je cepivo celo povečalo obolevnost za prav to boleznijo. Knjigo so na pot pospremila mnenja zdravnikov in tudi sicer nastopa z argumenti medicinsko-biološke paradigme. Dr. Suzanne Humphries tveganja za razširitev bolezni ne povezuje z necepljenjem, ampak z nezdravim življenjskim slogom, slabimi prehranjevalnimi navadami ter pomanjkljivimi higienskimi razmerami. Uradna medicina cepljenju pripisuje zasluge za izkoreninjenje najhujših nalezljivih bolezni, nihče pa ne pove, zakaj in kdaj je do najhujših epidemij sploh prišlo. Dr. Humphries-ova je v svoji knjigi Dissolving Illusions: Disease, Vaccines, and The Forgotten History, zbrala uradne zgodovinske podatke, ki kažejo, da so nalezljive bolezni doživele največji porast v obdobjih, ko je pri človeku prišlo do pomembnejši sprememb v načinu prehranjevanja in sicer, ko so z izumom umetnega mleka ženske množično opuščale dojenje v prepričanju, da jim znanost ponuja boljšo rešitev. S tem so bili otroci prikrajšani za naravno imunost, ki jim jo v prvih mesecih življenja zagotavlja materino mleko. Porast hudih oblik nalezljivih otroških boleznih sovpada z upadom dojenja. Druga velika sprememba se je zgodila v živilsko-predelovalni industriji. Z industrialuzacijo je prišlo do velikih sprememb v pridelavi sladkorja in pšenice, kar je pomenilo osiromašenje njune hranilne vrednosti in posledično tudi človekove prehrane. V 18. in 19. stoletju se je začela znanstvena odbira in žlahtnenje sort. Razvile so se nove sorte pšenice, ki so dajale veliko več pridelka od starih. Količina pridelane hrane se je povečala, njena kvaliteta pa upadla, kar je pripeljalo do ugodnih razmer za hitro širjenje nalezljivih bolezni. Prav tako je kljub obstoju cepiv, zebeležen porast nalezljivih bolezni v času prve in druge svetovne vojne, kar kaže na pomen higienskih in drugih življenjskih razmer za ohranjanje zdravja prebivalsta. Bolj kot cepljenje, so na ohranjanje in izboljševanje javnega zdravja vplivali boljši življenjski pogoji. Kot je že povedano v prvi točki, do izbruhov bolezni prihaja tudi v visoko precepljenih populacijah, kot je navedeno že v prvi točki. |