To je res, vsi v današnji družbi hočejo samo denar, pa bomo zdaj vse zavrgli? To je težava denarja, ne cepiv.
Če bi farmacevti resnično hoteli samo denar, bi prenehali izdelovati cepiva in nam začeli prodajati zdravila za bolezni. Zdravljenje je praviloma dražje od preventive.
Po drugi strani imamo pa zavarovalnice, ki tudi hočejo samo denar, in jim zdravljenje predstavlja večji strošek kot preventiva.
Cepiva so kaplja v morje dobička, ki ga žanje farmacevtska industrija. Kot pa je zaslediti, farmacevtska podjetja celo opuščajo to področje, saj s prodajo ne pokrijejo niti stroškov izdelave cepiv. http://content.healthaffairs.org/content/24/3/622.full
Farmaciji ni v interesu, da bi pobijala svojo klientelo. Če podjetniku umrejo stranke, to pomeni manj dobička. Pa tudi morebitne tožbe bi jim grozile.
Predvsem pa cepivo ni profitabilno v primerjavi s tabletami proti visokemu pritisku in podobnim kroničnim boleznim. Takšne tablete pacienti začnejo jesti vsak dan in jih jedo do konca življenja. Recimo 40 let po 365 dni dvakrat na dan, to je skoraj 30.000 tablet. Če imajo profita samo en cent na tableto, je to garantiranih 300 € zaslužka z enim človekom z eno sorto tablet. Če jih jemlje 5, je to že konkretnih 1500 € profita ali okoli 40 € na človeka na leto, vsako leto. To je povprečna cena ene doze klasičnega cepiva in ta se garantirano aplicira ne več kot enkrat ali dvakrat v celem življenju. ((JanK, 14. 9. 2012, 09:50: https://slo-tech.com/forum/t492445/2349))
Tudi proticepivna stran ne živi od zraka. Veliko vidnih proticepivcev živi direktno od svojega delovanja proti cepivom: knjige, spletne strani, predavanja, lastne alternativne metode zdravljenja, vse to ni zastonj. Če govorimo torej o denarju kot motivu, si moramo priznati, da ga lahko upoštevamo na obeh straneh, le da je farmacevtska industrija strogo regulirana, knjigo pa lahko napiše prav vsak, ne da bi mu bilo treba pred komerkoli karkoli dokazovati.
Če že govorimo o denarju, ne moremo mimo dejstva, da so glavni nasprotniki cepiv od tega precej obogateli. Raziskovalec Andrew Wakefield, ki je začel z vso histerijo proti cepivom, je za lažnivo raziskavo prejel podkupnino od odvetnika. Šlo mu je na roke tudi, ker je medtem razvijal svoje cepivo in bi mu koristilo, če bi obstoječe opustili. Jenny McCarthy je s prodajo svoje knjige zaslužila milijone, Joseph Mercola pa živi v vili, vredni dva milijona dolarjev.
Dr. Jonas Salk, ki je izumil cepivo proti otroški paralizi, bi ga lahko patentiral, pa se je odločil, da ga ne bo. Ocenjeno je, da bi s tem patentom lahko zaslužil 7 milijard dolarjev, ampak mu je bilo pomembneje, da je cepivo dostopno čimveč ljudem. “Kdo je lastnik patenta,” so ga vprašali v nekem televizijskem intervjuju: “Nihče. Ali bi lahko patentirali sonce?” je odgovoril. (iz knjige: Smith, Jane S. (1990). Patenting the Sun: Polio and The Salk Vaccine. New York: William Morrow. ISBN 0–688–09494–5.)
