Zaradi večje preglednosti naj bodo vsi prispevki zastavljeni na enak način. Vsi naj vsebujejo zgornjo tabelo. Pišite zgolj v tabelo, v celici, v katerih piše “piši tu”.
Ko/če ustvarjate nov prispevek, si zgornjo tabelo skopirajte vanj. Naziv prispevka naj se prične s številko, ki sledi številki zadnjega prispevka.
Pri utemeljevanju bodite čim bolj natančni, navajajte preverjene, čim bolj zanesljive strokovne vire. Pred objavo je priporočljivo, da o vsebini zapisanega še s kom debatirate. Na primer v FB skupini https://www.facebook.com/groups/svood/
Karantene so nehumane, predvsem pa neučinkovite. Pri ošpicah, na primer, je bolnik kužen do 4 dni pred nastopom srbečice in okrog 4 dni po tistem. To bi v realnosti pomenilo, da lahko tudi ob maksimalno učinkovitem zapiranju ljudi v karanteno zapremo samo tiste posameznike, ki so že 4 dni kužni. V družbi, ki omogoča, da smo na drugem koncu sveta v nekaj urah, bi bil to bolj ukrep iz obupa kot iz koristi.
Vsak dan nas okolje bombandira z več tisoč antigeni, zato to za telo ne predstavlja tako velikega napora, kot je morda videti.
Če bi cepili 5x za vsako bolezen posebej, bi dobili 5x količino pomožne snovi, za katere proticepivarji trdijo, da so škodljive, otroku bi povzročili 5x več stresnih izkušenj.
Če bi cepljenje razbili na npr. eno cepljenje na mesec, podaljšamo obdobje ranljivosti pred boleznijo na 5 mesecev.
Za razliko od alternativne medicine na znanosti temelječa medicina operira z verjetnostmi, ne z absolutno gotovostjo. Nihče ne more jamčiti, da jo bo otrok po cepljenju odnesel 100 % brez stranskih učinkov, lahko pa z veliko verjetnostjo rečemo, da hujših zapletov ne bo.
Tudi policaj ne jamči, da bo ne bo šlo nič narobe zaradi varnostnega pasu, pa je vseeno obvezno biti privezan, čeprav s tem, da se ne pripneš, za razliko od necepljenja, sploh ne ogrožaš drugih.
Ko bo otrok zaradi necepljenja zbolel, zdravnik prav tako ne bo mogel zagotoviti, da bo vse v redu, tako da mu bo dal zdravila.
Predstavljaj si, da si pred operacijo vnetega slepiča. Kirurga vprašaš, če ti lahko zagotovi, da boš preživel poseg. Odvrne ti: “Ne, ne morem, je pa to zelo verjetno.” Boš zavrnil poseg in trpel posledice razlitja slepiča, ki te bo skoraj zagotovo ubilo? ((imagodei, 11. 4. 2011, 14:33: https://slo-tech.com/forum/t492445/599))
Ja, če se pa dovolj velik delež populacije cepi, se pa sploh ne pojavijo. Tudi požar slej ko prej sam ugasne, pa zato ne zanemarjamo požarne varnosti.
Ja, zgodovinsko so mnoge zamrle, ko so bili vsi bodisi mrtvi bodisi so bolezen preboleli in so bili proti njej odporni. Potem je bil nekaj časa mir, dokler ni bilo v populaciji dovolj velikega deleža ljudi, ki so se rodili šele po epidemiji in zato niso premogli imunosti po okužbi – in prišla je nova epidemija in divjala, dokler niso bili vsi bodisi mrtvi bodisi … in tako dalje. (Gl. npr.: Crawford, Dorothy H.: Deadly Companions: How Microbes Shaped Our History, Oxford University Press, 2009)
To (proti tifusu in koleri) pravi mag. Karin Rižner, ampak se moti. Cepljenje proti koleri in tifusu spada med priporočena cepljenja pred potovanji v endemska območja. To pove nekaj o strokovnosti omenjene ornitologinje (= strokovnjakinje, ki preučuje ptice) na področju imunologije, če pravi, da nikoli niso cepili s cepivom, ki ga enostavno dobim v zdravstvenem domu. http://www.zzv-go.si/index.php?id=69
Za škrlatinko drži, da proti njej ne cepimo. Zaradi posebnosti bakterije, ki jo povzroča, je namreč težko razviti učinkovito cepivo. Cepivo je obstajalo, vendar ni bilo dovolj učinkovito in so ga po uvedbi antibiotikov opustili, ker se zdravljenje z njimi bolje obnese (kje je tu cepilski lobi?), pa tudi bolnik hitro, po enem dnevu zdravljenja že ni več kužen za druge. Preden smo imeli antibiotike, pa je bila to morilska bolezen. http://en.wikipedia.org/wiki/Scarlet_fever#Vaccines
Ni kredibilen vir, njena knjiga je polna nelogičnosti in nasprotij. Kritizira na primer zgodnje poskuse cepljenja proti črnim kozam, ker so nekateri cepljeni kljub temu obolevali, pozabi pa povedati, da niso umirali, tako kot necepljeni, ampak so kazali le blažje simptome. Jezi se, da cepljenja postopoma izgubljajo moč, zato bi cepljenje kar ukinila, namesto da bi poudarjala pomen obnovitvenega cepljenja. Delujoč koncept, čeprav ne 100 %, bi zavrgla, boljše metode pa ne predlaga. Da prehrana ne bo spremenila naše dovzetnosti za okužbo smo že razčistili. Predlaga pa tudi nevarnejše stvari, kot je zdrava prehrana. Ena od njih je na primer kar vnašanje živih patogenov v telo, torej čisto navadna okužba (to naj bi bilo varnejše?). Trdi na primer tudi, da so virusna obolenja smrtno nevarna le v primerih, ko imunski sistem ni dobro razvit ali ko so posamezniki podhranjeni. V enem poglavju knjige dokazuje, da protitelesa v telesu niso nikakršen dokaz, da cepivo deluje, v naslednjem poglavju pa na podlagi vsebnosti protiteles v telesih hrčkov dokazuje, da deluja neka druga metoda. Kaj zdaj, protitelesa so dokaz ali niso dokaz? Skratka, ženska ni vredna zaupanja.
V svoji knjigi tudi nekritično navaja neko indijsko študijo, ki naj bi dokazala učinkovitost homeopatskega zdravila zoper vnetje srednjega ušesa, ki pa se je izkazala za neverodostojno. To je samo ilustracija, kako se dr. Tetyana Obukhanych preprosto moti, tako o tej študiji kot o škodljivosti cepiv. Njenim sposobnostim kritične presoje ne gre zaupati. http://skeptik.si/2012/09/12/homeopatija-ozdravi-vnetje-srednjega-usesa/
