• Razen če ne umreš ali ti bolezen pusti trajne posledice. No, v vsakem primeru bolezni ne stakneš več.
• To si lahko privoščijo reči tisti, ki so preživeli.

• Zaradi oslovskega kašlja po svetu letno umre 300.000 ljudi. V nerazvitih državah ta bolezen med dojenčki umori tudi do 4 % obolelih.
  http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/22592689
• Pri epidemiji oslovskega kašlja v Kaliforniji leta 2010 je zbolelo okrog 6.000 ljudi. 10 novorojenčkov je umrlo.
  http://edition.cnn.com/2010/HEALTH/10/20/california.whooping.cough/index.html
• Cepljenje proti njemu je priporočljivo že zato, ker je kašelj v začetnem obdobju, ko je bolnik tudi najbolj kužen, lahko povsem neznačilen in običajno ni moteč, tako da tako otroka po nepotrebnem izpostavljamo neprijetnostim, poleg tega pa mu lahko škodimo z dajanjem antibiotikov, ki so za zdravljenje že razvite bolezni redko učinkoviti.
• Citat dr. Tatjane Mrvič z Infekcijske klinike v Ljubljani: “Okužbo sicer lahko zdravimo tudi z antibiotki, vendar večina obolelih pride k zdravniku že tako pozno v poteku bolezni, da to zdravljenje običajno ni učinkovito.”
  http://www.rtvslo.si/zdravje/pazite-na-okuzbo-z-oslovskim-kasljem/287968
• Statistika za oslovski kašelj je naslednja: 1 od 8 dobi še pljučnico, 1 od 20 odnese encefalitis, 1 od 1500 obolelih pa umre.
  http://www.cdc.gov/vaccines/vac-gen/6mishome.htm

• Ošpice so smrtne za 0,3 % obolelih, kar pomeni 3 mrtvi na 1000 obolelih. To ni povsem nedolžno. Pri ljudeh s slabo prehrano (Afrika) ali z imunskimi motnjami (HIV) se smrtnost za ošpicami lahko poveča kar na tretjino obolelih.
  http://jid.oxfordjournals.org/content/189/Supplement_1/S4.full
• Leta 1999 je na Nizozemskem izbruhnila epidemija ošpic. Od dobrih 3000 okuženih so trije umrli, pri 16 % pa so se pojavili zapleti. Zaradi zadostne čredne imunosti okoli necepljenih skupin se bolezen ni razširila naprej.
  http://jid.oxfordjournals.org/content/186/10/1483.short
• Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije so ošpice globalno še vedno glavni vzrok smrti otrok, čeprav je proti njim na voljo poceni in učinkovito cepivo.
  http://www.euro.who.int/en/what-we-publish/information-for-the-media/sections/latest-press-releases/measles-outbreaks-spread-across-europe-european-immunization-week-offers-chance-to-promote-immunization
• Leta 2000 je zaradi ošpic umrlo čez pol milijona otrok (535.000); do leta 2010 je zaradi okrepitve programov cepljenja ta številka upadla za 74 %, čeprav je lokalno prihajalo do novih izbruhov, kjer je precepljenost padla.
  http://www.who.int/immunization/newsroom/Measles_Rubella_StrategicPlan_2012_2020.pdf
• Smrtnost pri ošpicah se v razvitih deželah ocenjuje na 0,3 %, torej na vsakih 1000 otrok – 3 smrti. V šolskem letu 2007/2008 je bilo v Sloveniji šoloobveznih otrok cca. 160.000. Če ti otroci ne bi bili cepljeni, je pričakovano število otrok, mlajših od 16 let, ki bi umrli zaradi ošpic oz. zaradi posledic, 480. To je za 16 razredov. ((imagodei, 11. april 2012, 18:08:
  https://slo-tech.com/forum/t492445/p3508420))
• Tudi v Sloveniji smo med izbruhom ošpic leta 1994 beležili smrtne primere.
  http://www.times.si/zanimivosti/ospice-so-znova-v-sloveniji–ff9decd591-8d79e0e0ec.html

Rdečke so v otroštvu neškodljiva bolezen, ki tistemu, ki jih je prebolel, dajejo naravno imunost, tako da jih kot odrasel ne more več dobiti. Pred časom, ko so zdravniki začeli uporabljati cepivo proti rdečkam, je bilo po ocenah 85% odraslih naravno imunih na to bolezen.

Danes pa zaradi imunizacije velika večina žensk nikoli ne pride do naravne imunosti. Če se njihova s cepivom pridobljena imunost iztroši, lahko zbolijo za rdečkami, ko so noseče, kar ima za posledico poškodbe na njihovih nerojenih otrocih.

Če rdečke ne grozijo predvsem otrokom, temveč še nerojenim zarodkom, bi noseče ženske morali ščititi pred njimi s tem, da pazimo, da jih njihovi ginekologi ne okužijo z njimi. A vendar, v kalifornijski anketi, ki je bila objavljena v Journal of the American Medical Association (Vestnik Ameriškega medicinskega združenja), se več kot 90% porodničarjev-ginekologov ni hotelo cepiti. Če se sami zdravniki bojijo cepiva, zakaj vendar naj bi zakon zahteval od vas in drugih staršev, da dopustite njegovo uporabo na lastnih otrocih?
http://www.svood.org/Peklstroj.htm#Rde

• http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/23099425
• http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC3810923/
• http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0264410X08005495
• http://cid.oxfordjournals.org/content/46/8/1172.full

• http://www.greenmedinfo.com/blog/what-science-says-about-getting-flu-shot
• http://www.ncbi.nlm.nih.gov/m/pubmed/21813667/

Poleg tega, da je cepivo dokaj neučinkovito, povečuje možnosti za Alzheimerjevo bolezen:
http://www.rense.com/general45/tentimes.htm

Pa še o prirejanju študije o učinkovitosti cepiva proti gripi:
http://ije.oxfordjournals.org/content/35/2/337.short

Pri otrocih mlajših od dveh let je cepivo proti gripi enako učinkovito kot placebo:
http://www.ncbi.nlm.nih.gov/m/pubmed/18425905/

Kar pojasni tudi nezaupanje in zavračanje tega cepiva med zdravstvenimi delavci (tudi pri nas se jih proti gripi cepi manj kot 30%):
http://www.jstor.org/stable/10.1086/504448

• Nizozemska študija izbruha epidemije ošpic leta 1999/2000 je pokazala, da so imeli necepljeni 200-krat večjo možnost okužbe z ošpicami kot cepljeni.
  http://jid.oxfordjournals.org/content/186/10/1483.short
• Študija iz leta 2012 je seštela podatke slabih 15 milijonov otrok. Rezultat: na osnovi razpoložljivih dokazov lahko rečemo, da je OMR-cepivo vsaj 95 % učinkovito pri preprečevanju ošpic.
  http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/22336803
• Poleti leta 2011 so v Sloveniji zaznali več kot deset obolelih z ošpicami. Nihče od obolelih ni bil cepljen.
  http://www.times.si/zanimivosti/ospice-so-znova-v-sloveniji–ff9decd591-8d79e0e0ec.html
• Do konca aprila leta 2012 so v Evropi našteli dobrih 17.000 primerov obolelih za ošpicami. Za 84 % primerov je bila znana zgodovina cepljena. Od teh jih je bilo necepljenih 82 %, 14 % je bilo cepljenih samo z eno dozo, le 4 % so bili zadostno cepljeni. Cepivo torej je učinkovito, oboleli so predvsem necepljeni ali nezadostno cepljeni.
  http://ecdc.europa.eu/en/publications/Publications/2012June13_SUR_measles_rubella_report.pdf

Leta 2005 je necepljeno dekle s potovanja po Romuniji prineslo virus ošpic v Ameriko. Naslednji dan se je udeležila maše, kjer je bilo 500 ljudi, od tega 50 necepljenih. Rezultat je bil 34 obolelih, med njimi je bilo 32 necepljenih in 2 cepljena. Trije okuženi so bili hospitalizirani zaradi komplikacij.
http://www.cdc.gov/mmwr/preview/mmwrhtml/mm5550a2.htm

Leta 1900 je v Ameriki 10 % novorojenčkov umrlo pred prvim rojstnim dnem, večinoma zaradi različnih virusnih obolenj. Danes, zahvaljujoč cepivom, novorojenčki v razvitem svetu praktično ne umirajo več.

Študija iz leta 2012 je seštela podatke slabih 15 milijonov otrok. Rezultat: na osnovi razpoložljivih dokazov lahko rečemo, da je OMR-cepivo vsaj 95 % učinkovito pri preprečevanju ošpic in med 70 % in 80 % učinkovito pri preprečevanju mumpsa.
http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/22336803

V Indiji so s sistematičnim programom množičnega cepljenja uspeli doseči, da je bil leta 2011 le še 1 (en!) primer otroške paralize, do 2012 pa niti enega ne več. 

• http://www.unicef.org/india/health_3729.htm
• http://www.unicef.org/india/Polio_Booklet-final_(22-02-2012)V3.pdf

Nekateri predeli Združenih držav imajo precejšnjo neprecepljenost. Epidemije ošpic in oslovskega kašlja v Kaliforniji, Oregonu in drugih geografskih predelih so statistično povezane z nizko stopnjo precepljenosti.

• http://www.doh.wa.gov/YouandYourFamily/IllnessandDisease/WhoopingCough.aspx
• http://www.cdc.gov/mmwr/preview/mmwrhtml/mm6021a4.htm?s_cid=mm6021a4_e%0d%0a,http://healthyamericans.org/states/states.php?measure=notimmunized

Res je, cepiva so tako učinkovita, da jih je treba vedno znova obnavljati. Otroci so npr. proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju do drugega leta starosti cepljeni štirikrat, še enkrat v osnovni šoli, kmalu pa bo uvedeno tudi poživitveno cepljenje za odrasle. Prav tako je s cepljenjem proti ošpicam, ki je ob uvedbi v sedemdestih letih prejšnjega stoletja imelo en odmerek, zdaj sta dva, kamlu pa bodo že trije, saj do izbruhov prihaja v populacijah mladostnikov in odraslih, ki so bili v otroštvu cepljeni, a jih to cepivo ne varuje več.

Učinkovitost cepiv se računa hipotetično, dejansko pa je dosti nižja. Formula tega izračuna je tukaj:
http://en.wikipedia.org/wiki/Vaccine_efficacy

O učinkovitosti cepiva proti ošpicam si lahko preberete v odgovoru iz prejšnje točke. Sicer pa je umrljivost zaradi ošpic že pred uvedbo samega cepiva upadla za več kot 90% in je to bila le ena od navadnih otroških bolezni, ki jih je skoraj vsak otrok prebolel. O deljenih mnenjih o nujnosti uvedbe tega cepiva pa si lahko preberete tukaj:
http://ajph.aphapublications.org/doi/abs/10.2105/AJPH.2012.301075

Tukaj si lahko ogledate podatke o umrljivosti zaradi različnih nalezljivih bolezni pred in po uvedbi cepljenja:
http://healthsentinel.com/joomla/index.php?option=com_content&view=section&layout=blog&id=8&Itemid=55

Sicer pa je velika razlika v življenjskem stndardu in higienskih razmerah pred več kot sto leti in danes. V knjigi z naslovom Cepiva: so res varna in učinkovita, avtor Neil Z. Miller citira podatke medicinskih strokovnih revij in se loteva posameznih bolezni, tako epidemioloških podatkov pred cepljenji kot po njih, nevarnosti, ki jih za otroka predstavlja sama bolezen, in nevarnosti, ki jih za njega predstavlja cepljenje. Za več bolezni opaža, da je smrtnost zaradi njih že pred obstojem cepljenja drastično padla zaradi medicinskih, higienskih in drugih družbenih ukrepov. Navaja podatke, da so otroci za boleznimi, zoper katere so bili cepljeni, obolevali kljub prejetemu cepivu, v nekaterih primerih je cepivo celo povečalo obolevnost za prav to boleznijo. Knjigo so na pot pospremila mnenja zdravnikov in tudi sicer nastopa z argumenti medicinsko-biološke paradigme.

Dr. Suzanne Humphries tveganja za razširitev bolezni ne povezuje z necepljenjem, ampak z nezdravim življenjskim slogom, slabimi prehranjevalnimi navadami ter pomanjkljivimi higienskimi razmerami. Uradna medicina cepljenju pripisuje zasluge za izkoreninjenje najhujših nalezljivih bolezni, nihče pa ne pove, zakaj in kdaj je do najhujših epidemij sploh prišlo. Dr. Humphries-ova je v svoji knjigi Dissolving Illusions: Disease, Vaccines, and The Forgotten History, zbrala uradne zgodovinske podatke, ki kažejo, da so nalezljive bolezni doživele največji porast v obdobjih, ko je pri človeku prišlo do pomembnejši sprememb v načinu prehranjevanja in sicer, ko so z izumom umetnega mleka ženske množično opuščale dojenje v prepričanju, da jim znanost ponuja boljšo rešitev. S tem so bili otroci prikrajšani za naravno imunost, ki jim jo v prvih mesecih življenja zagotavlja materino mleko. Porast hudih oblik nalezljivih otroških boleznih sovpada z upadom dojenja. Druga velika sprememba se je zgodila v živilsko-predelovalni industriji. Z industrialuzacijo je prišlo do velikih sprememb v pridelavi sladkorja in pšenice, kar je pomenilo osiromašenje njune hranilne vrednosti in posledično tudi človekove prehrane. V 18. in 19. stoletju se je začela znanstvena odbira in žlahtnenje sort. Razvile so se nove sorte pšenice, ki so dajale veliko več pridelka od starih. Količina pridelane hrane se je povečala, njena kvaliteta pa upadla, kar je pripeljalo do ugodnih razmer za hitro širjenje nalezljivih bolezni. Prav tako je kljub obstoju cepiv, zebeležen porast nalezljivih bolezni v času prve in druge svetovne vojne, kar kaže na pomen higienskih in drugih življenjskih razmer za ohranjanje zdravja prebivalsta. Bolj kot cepljenje, so na ohranjanje in izboljševanje javnega zdravja vplivali boljši življenjski pogoji.

Kot je že povedano v prvi točki, do izbruhov bolezni prihaja tudi v visoko precepljenih populacijah, kot je navedeno že v prvi točki.