• Slovenija je predzadnja v OECD pri cepljenju proti gripi. Kar pomeni porazno ozaveščenost o pomembnosti cepljenja. Ko bo javno mnenje približano strokovnemu, bo prostovoljna izbira manj problematična.
  http://www.oecd.org/health/healthpoliciesanddata/49105858.pdf
• Udeležba v družbi prinaša tudi določene obveze, ne samo pravic. Tako tudi udeležba v prometu prinaša določene obveze: ustaviti moramo pri rdeči luči, ker je to dobro za nas in za ostale. Naj ima vsak pravico ustaviti pri rdeči luči ali pa ne, odvisno od njegove lastne presoje?
• Žalostno je, da se starši, ki nočejo cepiti svojih otrok, ne zavedajo ali pa jim ni mar za to, da s tem posredno ogrožajo marsikaterega otroka, ki ga zaradi zdravstvenih težav, recimo slabega imunskega sistema ali alergij, ne smejo cepiti. ((Okapi, 12. 11. 2011, 02:08:
  https://slo-tech.com/forum/t492445/99)) Ne pozabimo, da se pravice enega končajo tam, kjer se začnejo pravice drugega.
• Po drugi strani pa naj ima vsak otrok pravico do najboljše možne zdravstvene zaščite, ne glede na mnenje staršev. Kaj pretehta?
• Otrok ni lastnina staršev, zato z njim nimajo pravice početi vsega, kar se njim zdi prav.
• V epidemiji ošpic v Quebecu leta 2011 je zbolelo 29 dojenčkov, ki so bili mlajši od enega leta in zato premladi za cepivo. Takšne rizične skupine so odvisne od dobre volje tistih, ki bi se lahko imunizirali, pa so se odločili, da se ne bodo.
  http://www.msss.gouv.qc.ca/en/sujets/prob_sante/measles/portrait2011.php
• Nekoč bo nek oče s svojim manj kot leto starim otrokom čakal v zdravstvenem domu na običajen pregled. Pred dopolnjenim enim letom starosti proti ošpicam ne cepijo. Ošpice so tako nalezljiva bolezen, da se lahko nalezeš že s tem, da si za trenutek v istem prostoru kot okuženi. Mimo bo prišla mati s svojim necepljenim otrokom, ki je ravnokar zbolel za ošpicami. Ubogi ta oče, ko bo naslednjih nekaj dni s strahom opazoval svoje dete, ali bo razvilo znake bolezni, zaradi katere ima 3/1000 možnosti za smrt, samo zato, ker se je tista mama odločila, da ima pravico ogrožati svojega in druge otroke.

• Že sedaj se cepi, kdor se hoče. Cepljenje je prostovoljno in nihče nikogar ne sili. Izjema je cepljenje otrok, ker so premladi, da bi se sami odločali, zato pri nas njihov interes zastopa zakon z obveznim cepljenjem.
• Maja 2013 je dvema angleškima staršema od oslovskega kašlja umrla dojenčica Dana. Pri starosti 32 dni je bila še premajhna za cepivo in starši niso mogli izbirati, ali bi jo imunizirali ali ne. Z boleznijo jo je okužil nekdo, ki je imel pravico do izbire in se je odločil, da se ne bo cepil.
  http://www.dailytelegraph.com.au/news/opinion/we-never-got-the-chance-to-protect-our-little-girl/story-e6frezz0-1226635605592
• Leta 2012 je 14-letni Jonathon preživel kemoterapijo zaradi raka. Stranski učinek je uničen imunski sistem. Živijo v predelu Južnega Walesa, ki ima precepljenost proti ošpicam pod 85 % in je zato obstajalo tveganje za epidemijo (ki se je leto kasneje, 2013, res zgodila). Jonathonov rak je v remisiji, vendar je zdaj njihova glavna skrb to, da ga kdo ne okuži z ošpicami. Zaradi oslabljenega imunskega sistema ima velike možnosti, da od ošpic umre. Luciano Dalla-Pozza, onkolog v lokalni bolnišnici, necepljenost primerja s pijanostjo za volanom. “Imeli smo primere rakavih bolnikov, ki so se okužili z ošpicami in umrli,” pravi.
  http://www.dailytelegraph.com.au/news/unvaccinated-children-risked-life-of-young-cancer-survivor/story-e6freuy9-1226635252179

• Dolgoročni učinek je precej dolga doba imunosti na bolezni
  http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/17989383 in varnost tudi po petih letih.
  http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/11505437
  Stran, ki zagovarja dolgoročne nevarnosti cepiva, nima podlage za svoje trditve, zgolj ugibanja.
• Poznamo dolgoročni učinek cepljenja: precej dolgo dobo imunosti in zmanjšanje pojavnosti bolezni v populaciji. Poznamo tudi dolgoročni učinek množičnega necepljenja: epidemije nalezljivih bolezni.

• Tudi bolezni imajo stranske učinke.
• Cepiva so temeljito testirana. Na vsakih 10.000 primerov pa se lahko pojavi tudi kakšna komplikacija – enako kot lahko na vsakih X primerov pacient umre zaradi rutinske operacije slepiča. Kaj naj storimo, prepovemo nadaljne operacije slepiča?
• O stranskih učinkih cepiv imamo žal tudi zaradi raznih forumov čisto napačen občutek. 1 otrok od 10.000 ima 10 dni po cepljenju nenavaden izpuščaj, za katerega sploh ni nujno, da je od cepljenja – lahko je od alergije na jagode; ampak če potem kak spleta vešč starš to napiše na forum, se dobi lažen občutek, da se taka reakcija pojavlja pri vsakem desetem otroku.
• Ko otrok leži bolan, staršem ni problema otroku sedem dni vsakih 8 ur dajati koktejla kemikalij. Ko je otrok zdrav, pa za preprečitev dodatnih obolenj občutijo nek strah, da bo ravno njihov otrok zadel “vakcinacijsko sedmico”. Tak strah je, kot vsak strah, iracionalen, čeprav vsaj delno razumemo njegov izvor: vbrizgavanje nekih staršu ne popolnoma znanih sestavin v otroka. Če je otrok alergik oz. se na to sumi, je to že eden od upravičenih zdravstvenih razlogov, da se cepljenje opusti in se ne sili k cepljenju. Zakon o nalezljivih boleznih to ureja v 22. členu, ki izrecno navaja, da mora zdravnik, ki opravlja cepljenje, ugotoviti morebitne razloge za njegovo opustitev. Če v praksi to kdaj ne poteka tako, to ni prav. Vendar pa je na srečo to redko in pri veliki večini otrok ni kontraindikacij na cepljenje. Dobiti pa se da tudi cepiva, ki ne vsebujejo alergenov.
• Pri otroških boleznih, proti katerim cepimo, so relativno pogosta tudi sekundarna obolenja: spremljajoča vnetja, bakterijske pljučnice ipd. Te se v bolnišnici zdravi z antibiotiki – največkrat s konjskimi odmerki in že v štartu gre za močnejše antibiotike, ki imajo več stranskih učinkov kot cepivo. Da bo takšno zdravljenje potrebno, je pričakovana posledica “naravnega” prebolevanja otroških bolezni. ((imagodei, 12. 4. 2012, 08:31:
  https://slo-tech.com/forum/t492445/p3509044))
• Eden od možnih stranskih učinkov cepiva proti tetanusu je zmanjšana nevarnost za multiplo sklerozo.
  http://www.neurology.org/content/67/2/212.short
• Študija iz leta 2012 je seštela podatke slabih 15 milijonov otrok. Pokazala je marsikateri stranski učinek OMR-cepiva in to v detajle: kolikšen odstotek možnosti, v katerih primerih in koliko dni po cepljenju. Naslednjih stranskih učinkov niso mogli povezati z OMR-cepivom: avtizem, astma, levkemija, seneni nahod, diabetes tipa 1, Crohnova bolezen, demielinizirajoče bolezni, bakterijske in virozne okužbe.
  http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/22336803
• Nemška zdravniška zbornica je izdelala tabelico stranskih učinkov, ki presegajo normalne reakcije. So zelo blagi in zelo redki, sploh v primerjavi s stranskimi učinki bolezni.
  http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC2680557/table/T2/

• Ko je bilo to res za črne koze, so cepljenje ukinili. Črne koze se od takrat še niso pojavile, zato sklepamo, da so iztrebljene. Ošpice še niso na tej stopnji in se pojavijo takoj, ko določena skupina opusti cepljenje. Z naraščajočim proticepivnim gibanjem ošpic morda nikoli ne bomo tako iztrebili, kot smo črne koze.
• V Quebecu so se ošpice pojavljale samo še pri enem ali dveh ljudeh letno, pa so zaradi premajhne precepljenosti leta 2011 kljub temu doživeli ponovno epidemijo ošpic. Zbolelo je več kot 750 ljudi, 80 % od njih je bilo necepljenih. Dobrih 10 % je bilo hospitaliziranih, pri 8 % so se pojavile komplikacije.
  http://www.msss.gouv.qc.ca/en/sujets/prob_sante/measles/portrait2011.php
• Pri epidemiji ošpic v Franciji leta 2011 je zbolelo okroh 5.000 ljudi, do komplikacij je prišlo pri vsakem petnajstem okuženem.
  http://www.huffingtonpost.com/2011/04/21/europe-measles-outbreak-france_n_851911.html
• Pri epidemiji ošpic v Britaniji leta 2010 je zbolelo okrog 350 ljudi, večina od njih je bila necepljena.
  http://news.sky.com/story/857369/measles-warning-outbreak-strikes-across-uk
• Pri epidemiji ošpic v Nemčiji leta 2006 je zbolelo okrog 1.200 ljudi. 160 otrok je bilo hospitaliziranih, trije so dobili encefalitis.
  http://www.dw.de/germanys-low-vaccination-rates-lead-to-measles-epidemic/a-2025964-1
• Pri epidemiji oslovskega kašlja v Kaliforniji leta 2010 je zbolelo okrog 6.000 ljudi. 10 novorojenčkov je umrlo.
  http://edition.cnn.com/2010/HEALTH/10/20/california.whooping.cough/index.html
• Pri epidemiji davice v državah bivše Sovjetske zveze v letih 1990–1994 je samo leta 1994 zbolelo slabih 50.000 ljudi, dobrih 1.700 jih je umrlo.
  http://www.cdc.gov/mmwr/PDF/wk/mm4410.pdf
• Pri epidemiji ošpic v Dublinu pozimi leta 1999 je po pomoč v otroško bolnišnico prišlo 355 otrok, 111 od tega so jih hospitalizirali, 13 jih je potrebovalo intenzivno nego, trije so umrli. Epidemija se je pojavila zaradi prenizke precepljenosti, v nekaterih predelih Dublina manj kot 70 %.
  http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/12867830
• Ošpice so še vedno zelo prisotne tudi v Sloveniji. Poleti leta 2011 je bilo več kot 10 obolelih, vsi so bili necepljeni.
  http://www.times.si/zanimivosti/ospice-so-znova-v-sloveniji–ff9decd591-8d79e0e0ec.html
• Ker so zaradi vojne v Siriji mnogi otroci ostali necepljeni, se je leta 2013 znova pojavil izbruh otroške paralize.
  http://www.bbc.co.uk/news/world-middle-east-24726592

• Sodišče ni znanstveni organ, zato ne more presojati o znanstvenih vprašanjih. Sodišče lahko tudi razsodi, da je Zemlja stara 2000 let, če ima konzervativnega sodnika. Pa kaj potem? Še vedno ni res. Če bi za mnenje vprašali izvedenca, kot je bolj običajna praksa, bi jim ta lahko razložil, da je študija, na kateri so osnovali svojo razsodbo, razveljavljena. Študija Andrewa Wakefielda je bila podkupljena, zdravnik je imel lastne interese (razvijal je svoje cepivo), podatki so bili lažni. Revija, ki je objavila študijo, jo je kasneje umaknila, Wakefield je v Britaniji izgubil zdravniško licenco. In to je študija, ki jo je nek italijanski sodnik upošteval kot dokaz.
  http://www.democraticunderground.com/1002866731
• Italijanska sodišča so sploh hecna, obsodila so tudi znanstvenike, ki niso z gotovostjo napovedali, da se bo zgodil hud potres.
  http://www.livescience.com/24164-italian-scientists-earthquake-verdict.html
• Hrvaško sodišče je pa razsodilo, da je otroke treba cepiti.
  http://www.vecernji.hr/moje-zdravlje/roditelji-nemaju-pravo-odbiti-cijepiti-svoje-dijete-929063

• Čeprav je smrtnost zaradi teh bolezni močno zmanjšana zaradi splošnega napredka medicine, za telo bolezen še vedno predstavljajo veliko obremenitev in v primerih s komplikacijami lahko povzroča paralize, oslepitve, deformiranosti in druge zaplete, občasno tudi smrt. Najbolje je še vedno ne zboleti.
• Za ponovne izbruhe epidemij nalezljivih bolezni, do katerih prihaja v premalo precepljenih populacijah, je potemtakem kriv nenaden padec nivoja življenjskih razmer?
• Kako bi slabši življenjski pogoji lahko razložili epidemijo ošpic v Sloveniji v letih 1994–1995?
• V populacijah, ki prostovoljno opustijo cepljenje, pa se pojavi velik porast bolezni in s tem število umrlih.
• Te bolezni ne izgledajo več nevarne ravno zato, ker se pojavljajo redko. Če se nekaj pojavi redko, je možnost zapletov še toliko nižja. Če bi vsako leto obolelo za ošpicami in drugimi otroškimi boleznimi kakih 10.000 otrok in bi bila smrtnost zaradi odlične zdravstvene oskrbe samo 0,1 %, bi to še vedno pomenilo 10 otrok letno – samo zato, ker jih nismo cepili. ((imagodei, 11. 11. 2011, 15:31:
  https://slo-tech.com/forum/t492445/p3317066))
• Smrt ni edini neželeni izid. Posledice lahko ostanejo celo življenje in prej zdrav otrok, obetaven športnik, lahko dobi doživljenjsko okvaro srca ali pa ima kasneje učne težave. Danes poznamo prehlade, angine in gripe; če bi se veliko otrok moralo spoprijeti še z mumpsom, rdečkami, ošpicami, oslovskim kašljem, davico, otroško paralizo …? Bi svojega otroka res radi podvrgli visoki vročini, bolečinam po celem telesu, razjedam (tudi v očeh), dvema mesecema krčevitega kašljanja s siljenjem na bruhanje, začasni ali trajni paralizi dela telesa, sekundarnim komplikacijam z encefalitisi, pljučnicami, večtedenskim zdravljenjem v bolnišnici itd.? Tudi če možnost hudih komplikacij s končno smrtjo zanemarimo? Kljub temu, da se vsemu temu lahko ognete s cepljenjem? ((imagodei, 12. 11. 2011, 02:09:
  https://slo-tech.com/forum/t492445/99))
• Koliko se je pa v desetih letih izboljšala higiena v Indiji, pa so z letnim cepljenjem (5 milijonov otrok letno) v tolikem času uspeli doseči tako čredno imunost, da je bil leta 2011 le še 1 (en!) primer otroške paralize, do 2012 pa niti enega ne več. To se ni zgodilo zaradi higiene, ampak zaradi programa, po katerem je na tisoče ljudi hodilo od vrat do vrat in sistematično cepilo celotno prebivalstvo.
  http://www.unicef.org/india/health_3729.htm
• Če bi bila večja higiena odgovorna za upad bolezni, kako to, da so se epidemije otroške paralize začele šele v 20. stoletju? Zaradi večje čistoče po uvedbi sanitarne infrastrukture populacija v splošnem ni bila več tako v stiku z virusom. Posledica tega je bila, da za to boleznijo niso zbolevali le posamezniki, ampak se je začela pojavljati v epidemijah. Večja čistoča je torej povzročila množično zbolevanje za otroško paralizo. Nikakor ni povzročila upada te bolezni.
  http://www.who.int/ihr/polio1993en.pdf
• Če vam kdo prikazuje grafe upadanja smrtnosti, ga poprosite, naj vam pokaže še grafe pojavljanja bolezni. Ti namreč govorijo celotno zgodbo, da se je zaradi izboljšanih metod podpornega zdravljenja (torej napredka medicine) zmanjšalo število smrtnih žrtev. Graf, ki prikazuje samo smrtnost, ničesar ne pove o žrtvah, ki so jih odnesle z drugimi komplikacijami.

Tukaj pa je še malo več o zgodovini, značilnostih in vzrokih za otroško paralizo:
http://www.naravnaimunost.si/Bolezni/paraliza.php

• Taka študija bi zahtevala, da določeni skupini ljudi obljubijo, da jih bodo cepili, v resnici pa bi jim vbrizgali le adjuvanse brez aktivne sestavine. Nato bi morali obe skupini okužiti še z istim sevom živega virusa in počakati, da vidijo, v kateri skupini jih bo več umrlo. To bi bilo zelo neetično, zato se morajo raziskovalci pač znajti brez te metode. Ni pa res, da nikoli nobeno cepivo ni bilo testirano na podoben, a manj krut način. Včasih pa celo tako neetično, kot lahko preberete spodaj.
• Dvojna slepa študija izloči placebo efekt, ki je sicer močan faktor, a vseeno ne more ustvariti virusa v tkivu.
• Cepivo proti HPV, ki povzroča raka materničnega vratu, so testirali z dvojno slepo študijo.
  http://www.nejm.org/doi/full/10.1056/nejmoa0909537
• Cepivo proti tetanusu novorojenčkov so že med leti 1961 in 1966 testirali z dvojno slepo študijo. V kontrolni skupini je bilo okrog 10 % smrti pri rojstvu, v skupini, ki je prejela cepivo, pa nobenega primera.
  http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/5338377?dopt=Abstract
• Dvojna slepa, randomizirana študija s placebo kontrolno skupino je testirala cepivo proti varianti pljučnice. Izsledki: cepivo je varno in učinkovito.
  http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/20211953

• Prerano je kar sklepati, da cepljenje povzroča avtizem, češ da so se znaki začeli kazati ob približno istem času. Na tem področju se obilno raziskuje in ugotavlja resnico, rezultati pa kažejo v druge smeri … kaže npr., da se zasnove avtizma kažejo že pred rojstvom:
  http://www.nejm.org/doi/full/10.1056/NEJMoa1307491?query=featured_home& in povzetek
  http://health.ucsd.edu/news/releases/Pages/2014-03-26-cortical-layer-disruption-and-autism.aspx
• Avtizem je težko diagnosticirati pred 24. mesecem po rojstvu. Prvi znaki avtizma namreč niso pojav neobičajnega vedenja, ampak odsotnost pričakovanega vedenja (npr. odsotnost nasmeškov pri 6-ih mesecih, odsotnost čebljanja pri 12-ih mesecih ipd.). ((http://www.helpguide.org/mental/autism_signs_symptoms.htm))
  Velja tudi za necepljene. Avtizem je pač taka motnja. Cepivo nima pri tem nič.
• “Raziskava”, ki je povezovala cepiva z avtizmom, je bila narejena na le 12 otrokih. Najprej je bila ovržena s strani znanstvenikov, kasneje pa je avtor raziskave sam priznal, da je prirejal podatke zaradi tožbe, ki je potekala v tistem času. Odvetnik tožnikov ga je podkupil, da bi našel dokaze za to povezavo. In na to raziskavo se opirajo na proticepivskih straneh.
  http://blogs.discovermagazine.com/badastronomy/2011/01/05/breaking-bmj-calls-andrew-wakefield-a-fraud
• Treba je poudariti, da je avtizem vedno obstajal, samo reklo se mu ni tako. Avtističen je bil na primer “un ta čudn na vasi”. Leta 1981 je bil šele avtizem priznan kot ločena diagnoza in od takrat naprej posledično narašča tudi število diagnosticiranih avtistov. Graf na povezavi
  http://www.drjeffhealthcenter.com/ihpages/ihimages/mmr.jpg navadno uporabljajo kot prikaz, da je število avtističnih diagnoz začelo naraščati po uvedbi cepljenja proti OMR. Pri tem ne upoštevajo niti spremembe diagnostičnih kriterijev niti naraščajočega števila prebivalstva. Da cepljenje proti OMR z naraščajočimi diagnozami ni povezano, je lepo pokazala tudi japonska študija v Jokohami, kjer so leta 1992 nehali uporabljati enotno cepivo proti OMR, pa je število avtističnih diagnoz še vedno naraščalo.
  http://www.medicine.ox.ac.uk/bandolier/booth/vaccines/nommr.html

Ravno tako je prerano kar sklepati, da cepljenje ne povzroči avtizma, četudi se znaki začnejo pojavljati ob približno istem času.

22 študij, katerih izsledki kažejo, da je avtizem povezan s cepljenjem otrok:
http://www.activistpost.com/2013/09/22-medical-studies-that-show-vaccines.html

Donna Gates, avtorica knjige “The Body Ecology Diet” in dr. Natasha Campbell-McBride, avtorica knjige “Gut and Psychology Syndrome” v spodnjem videu pojasnjujeta, da je glavni razlog za razvoj avtizma največkrat  pretirano okrnjen prebavni sistem (poškodovana črevesna flora), posledica česar je nastanek toksinov, ki zastrupijo telo in možgane.

https://www.youtube.com/watch?v=nLP0Ijo2CK4

Sedaj pa razmislimo…

V splošnem ljudje jedo čedalje slabšo hrano, “oplemeniteno” z vsemi možnimi škodljivimi pesticidi, barvili, dodatki… Ta hrana je za nameček še bodisi hidrogenizirana (po naravi bližje plastiki, kot organski hrani) bodisi rafinirana (ropa rudnine iz telesa) bodisi homogenizirana (koristne bakterije se uniči, prebava je težja) bodisi sintetizirana bodisi zrasla na zemlji z ogromnimi dodatki NPK-ja in opustošena drugih potrebnih rudnin. Hrane, ki hrani, je čedalje manj. Ljudje, ki jedo takšno hrano, so bolj dovzetni za oslabitev prebavnega sistema. Se vam zdi, da bi lahko otrokom, ki jedo takšno hrano, adjuvanti v cepivih povzročili (veliko) škodo, sprožili avtizem?

Pričanja staršev

Pričanja sama po sebi še ne dokazujejo, da cepiva resnično povzročajo avtizem, vsekakor pa niso zanemarljiva, kar bi morda marsikateri skeptik želel prikazati.

• Na sledeči strani lahko slišimo izpovedi več kot 200 staršev avtistov, ki pričajo o tem, da lahko cepiva povzročijo avtizem:
  https://www.youtube.com/channel/UCFCrfK5rP_B6huriP1hLApw/videos

• Tule je Hrvaška verzija

https://www.youtube.com/watch?feature=player_detailpage&v=f0IjEAMVG5o

Glede na to, da

• je odstotek (pozor! odstotek, ne le število; naraščanje št. prebivalstva torej ni za mešati s tem) avtistov čedalje večji (http://en.wikipedia.org/wiki/Epidemiology_of_autism) in
• je zelo velik odstotek množinih morilcev avtistov in
• je po nekaterih ocenah že vsak petdeseti otrok avtist in
• je po kar nekaj raziskavah in pričanjih avtizem povezan z adjuvanti v cepivih,

bi bilo vredno razmisliti dvoje:

1. Kolikšen % ljudi umre zaradi posledic cepiv v primerjavi s tem, kolikšen % ljudi bi umrlo zaradi bolezni, katere naj bi cepivo preprečilo? (tu predpostavimo, da cepiva preprečujejo bolezni, čeravno morda to ne drži)
2. Kolikšen % avtistov umre zaradi fizičnih poškodb glave?

Seveda bi bilo pri teh številkah dobro obravnavati še kaj drugega, kot avtizem, nastal (tudi) na račun adjuvantov v cepivih.

Študija s strani
http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S1359178914000305 pravi, da naj bi 28% serijskih morilcev trpelo za avtizmom. 7% teh je imelo fizično poškodbo glave. Izvleček:

• Among all the 239 eligible killers, 28.03% (N = 67) had definite, highly probable or possible ASD.

• Among all the 239 eligible killers, 21.34% (N = 51) had had a definite or suspected head injury.

• Out of the 106 killers with ASD and/or head injury 55% (N = 58) had experienced psychosocial stressors.