Odločitev proti cepljenju prav tako ni brez tveganj, gre le za drugačno tveganje. Lahko bi obrnili tudi okrog in rekli: “Cepim se, ker raje ne tvegam.” Vprašanje je, katera odločitev prinaša manjšo možnost neželenih posledic, in raziskave kažejo močno v prid cepljenju.
Ali je to iz kake debate ob tretjem pivu, ko vsi poznamo kolega od kolega od znanca, ki je zastopnik za zdravila in hodi do dohtarjev in točno “ve”, kako to poteka? Če pa si sam raziskovalec in delaš v farmacevtskem podjetju, ki se takole igra s človeškimi življenji, pa je tvoja dolžnost, da jih prijaviš, sicer si sostorilec kaznivega dejanja. Če osebno poznaš koga, ki dela tam, pa noče prijaviti, potem je treba barabe razkrinkati. ((imagodei, 14. 11. 2011, 14:47: https://slo-tech.com/forum/t492445/199))
Pa ne tako draga, kot je drago zdravljenje bolezni. Seveda je vedno odvisno od bolezni, ampak cepivo stane npr. 30 €, zdravljenje bolezni pa 3.000 €. Tudi čas odsotnosti od dela staršev, ki skrbijo za bolnega otroka, se da prevesti v izgubljen dobiček, če smo že pri denarju. Celoten popis stroškov si je mogoče ogledati na priloženem naslovu. http://vaccinesandevolution.blogspot.com/2011/03/costs-of-treating-vaccine-preventable.html
Gre za manjši delež. Globalno farmacevtsko tržišče bo po nekaterih ocenah leta 2014 veliko že dobrih tisoč milijard dolarjev. Globalno tržišče za cepivo je veliko 24 milijard dolarjev, torej manj kot ¼ procenta vsega tržišča. Cepiva so farmacevtski industriji skoraj obstranska dejavnost. http://bit.ly/13NlQFE, http://who.int/influenza_vaccines_plan/resources/session_10_kaddar.pdf
To je res, vsi v današnji družbi hočejo samo denar, pa bomo zdaj vse zavrgli? To je težava denarja, ne cepiv.
Če bi farmacevti resnično hoteli samo denar, bi prenehali izdelovati cepiva in nam začeli prodajati zdravila za bolezni. Zdravljenje je praviloma dražje od preventive.
Po drugi strani imamo pa zavarovalnice, ki tudi hočejo samo denar, in jim zdravljenje predstavlja večji strošek kot preventiva.
Cepiva so kaplja v morje dobička, ki ga žanje farmacevtska industrija. Kot pa je zaslediti, farmacevtska podjetja celo opuščajo to področje, saj s prodajo ne pokrijejo niti stroškov izdelave cepiv. http://content.healthaffairs.org/content/24/3/622.full
Farmaciji ni v interesu, da bi pobijala svojo klientelo. Če podjetniku umrejo stranke, to pomeni manj dobička. Pa tudi morebitne tožbe bi jim grozile.
Predvsem pa cepivo ni profitabilno v primerjavi s tabletami proti visokemu pritisku in podobnim kroničnim boleznim. Takšne tablete pacienti začnejo jesti vsak dan in jih jedo do konca življenja. Recimo 40 let po 365 dni dvakrat na dan, to je skoraj 30.000 tablet. Če imajo profita samo en cent na tableto, je to garantiranih 300 € zaslužka z enim človekom z eno sorto tablet. Če jih jemlje 5, je to že konkretnih 1500 € profita ali okoli 40 € na človeka na leto, vsako leto. To je povprečna cena ene doze klasičnega cepiva in ta se garantirano aplicira ne več kot enkrat ali dvakrat v celem življenju. ((JanK, 14. 9. 2012, 09:50: https://slo-tech.com/forum/t492445/2349))
Tudi proticepivna stran ne živi od zraka. Veliko vidnih proticepivcev živi direktno od svojega delovanja proti cepivom: knjige, spletne strani, predavanja, lastne alternativne metode zdravljenja, vse to ni zastonj. Če govorimo torej o denarju kot motivu, si moramo priznati, da ga lahko upoštevamo na obeh straneh, le da je farmacevtska industrija strogo regulirana, knjigo pa lahko napiše prav vsak, ne da bi mu bilo treba pred komerkoli karkoli dokazovati.
Če že govorimo o denarju, ne moremo mimo dejstva, da so glavni nasprotniki cepiv od tega precej obogateli. Raziskovalec Andrew Wakefield, ki je začel z vso histerijo proti cepivom, je za lažnivo raziskavo prejel podkupnino od odvetnika. Šlo mu je na roke tudi, ker je medtem razvijal svoje cepivo in bi mu koristilo, če bi obstoječe opustili. Jenny McCarthy je s prodajo svoje knjige zaslužila milijone, Joseph Mercola pa živi v vili, vredni dva milijona dolarjev.
Dr. Jonas Salk, ki je izumil cepivo proti otroški paralizi, bi ga lahko patentiral, pa se je odločil, da ga ne bo. Ocenjeno je, da bi s tem patentom lahko zaslužil 7 milijard dolarjev, ampak mu je bilo pomembneje, da je cepivo dostopno čimveč ljudem. “Kdo je lastnik patenta,” so ga vprašali v nekem televizijskem intervjuju: “Nihče. Ali bi lahko patentirali sonce?” je odgovoril. (iz knjige: Smith, Jane S. (1990). Patenting the Sun: Polio and The Salk Vaccine. New York: William Morrow. ISBN 0–688–09494–5.)
V Quebecu se je leta 2011 razplamtela epidemija ošpic. Zbolelo je več kot 750 ljudi, 80 % od njih je bilo necepljenih. To pomeni, da je bilo med obolelimi veliko več necepljenih, ker so imeli veliko večjo možnost okužbe. http://www.msss.gouv.qc.ca/en/sujets/prob_sante/measles/portrait2011.php
To je statistična prevara. Če je cepljenih milijon, necepljenih pa 10, je normalno, da bo zbolelo več posameznikov, ki so cepljeni. Saj je tudi skupina 1000x večja. Nezavajajoč podatek bi bil, koliko odstotkov cepljenih in necepljenih zboli.
Pri otrocih je odvisno od tipa cepiva in otrokovega zdravstvenega stanja, ali bo otrok tisti trenutek cepljen ali ne. Če otrok samo malo smrka, načeloma cepivo lahko prejme.
Trditev, da se ljudi z oslabljenim imunskim sistemom ne cepi, ne drži. Imunski sistem je lahko oslabljen zaradi hudih bolezni oziroma zdravljenja le-teh (npr. kemoterapija, obsevanje, zdravljenje z biološkimi zdravili …). Pri teh osebah je cepljenje z mrtvimi cepivi v določenih primerih še posebej priporočeno (npr. cepljenje proti gripi). Če je zdravljenje, ki oslabi imunski sistem, načrtovano, cepljenje z mrtvimi cepivi (da dosežemo dober imunski odziv) opravijo 14 dni pred zdravljenjem oziroma 3 mesece po njem. Načeloma z mrtvimi cepivi ne moremo povzročiti škode, človek pa dobi možnost, da se kljub oslabljenemu imunskemu odzivu skuša upreti okužbi. Otroci, ki se zaradi avtoimunskih bolezni zdravijo z zdravili, ki zavirajo njihov imunski sistem, so lahko cepljeni z mrtvimi cepivi. V določenih primerih so lahko cepljeni tudi z živimi cepivimi, npr. proti OMR in noricam.
Stranski učinki cepiv so večinoma zanemarljivi glede na “stranske učinke” bolezni. Na primeru ošpic lahko vidimo, da od bolezni umrejo 3 od 1.000 okuženih. Pri mnogih, ki ne umrejo, se pojavijo komplikacije. Po drugi strani se od cepiva proti ošpicam resnejši stranski učinki pojavijo tako redko, da strokovnjaki ne morejo določiti, ali je bilo od cepiva ali česa drugega. http://www.vaccineinformation.org/measles/qandavax.asp
Vzemimo za primerjavo OMR-cepivo in bolezni, ki jih preprečuje. Ošpice prinašajo 6/100 možnosti za pljučnico, 1/1.000 možnosti za encefalitis (trajna poškodba možganov) in 2/1.000 možnosti za smrt (v razvitem svetu, drugje še več). Po drugi strani pa je res, da načeloma tvegamo tudi s cepivom proti OMR: imamo 0,0001 % možnosti za encefalitis ALI hujšo alergijsko reakcijo, se pravi 1/1.000.000. Z drugimi besedami 6 nul proti 3 nulam za cepivo. S tretjimi besedami: 1000-krat bolj je varno cepivo. S četrtimi besedami za slovensko okolje: imamo 22.000 rojstev na leto, od cepiva bo dobil hujšo alergično reakcijo 1 otrok na vsakih 45 let, brez cepljenja bi jih pa vsako leto umrlo 44. http://www.cdc.gov/vaccines/vac-gen/6mishome.htm
Res je, zato pa necepljeni otroci nimajo enakih pravic kot njihovi cepljeni vrstniki, poleg tega pa se v teh državah zaradi nezadostne precepljenosti redno pojavljajo epidemije bolezni, ki jih pri nas ni, zaradi česar vlade teh držav močno spodbujajo državljane k cepljenju.
V takih državah se hkrati redno ponavljajo epidemije bolezni, ki jih pri nas praktično ni. Smrtne žrtve in invalidnosti predvsem otrok so stalni sopotniki teh naravnih nesreč.
Čas, ko je cepivo za ošpice in mumps le še pol toliko učinkovito kot ob cepljenju, je 200 let. Cepivu proti noricam učinkovitost pade na polovico po 50 letih. Cepivu proti tetanusu pade učinkovitost na polovično po 11 letih. Nikoli ne pade na nič. Pa tudi ob nepolnem učinkovanju cepiva je imunski sistem še vedno bolje pripravljen na bolezen in bolezen načeloma mine z manjšimi posledicami kot pri nikoli cepljenih ljudeh. Še več, tak človek je tudi manj kužen kot nikoli cepljeni, tako da je tudi za okolico varnejši. http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/17989383
Sicer je res, da je cepivo šibkejši imunizator kot okužba z živim patogenom (to razume vsak, ki je kdaj študiral imunologijo), ampak to ne pomeni, da vsa cepljenja popustijo po parih letih in enako ne pomeni, da je naravna prekuženost boljša varianta. Starejše osebe, ki so naravno prebolele ošpice, imajo v povprečju 10x višji titer protiteles, kot tisti, ki so bili cepljeni, ampak dejansko imajo vsi zadostno količino, da so zaščiteni. ((sv-pt, 12. 11. 2011, 01:14: https://slo-tech.com/forum/t492445/99))
