• To se že finančno ne bi izplačalo. Vzemimo za primer cepivo proti sezonski gripi in recimo, da se čisto vsi prebivalci Slovenije cepijo. V Sloveniji je okrog 250 zdravnikov na 100.000 prebivalcev. To pomeni, da ima lahko vsak zdravnik 400 pacientov. Cepivo stane 12 € x 400 pacientov = 4800 € (to je najvišja postavka, sicer je cena cepljenja za vse kronične bolnike (ne glede na starost) in za starejše od 65 let 7 €, za vse ostale 12 €). Če bi se farmacija odrekla vsemu zaslužku od prodaje cepiv in vse dala za podkupnino zdravniku, bi ta dobil toliko denarja, kot ga že itak zasluži v enem mesecu. Skratka, ne splača se.
• Če že govorimo o denarju, ne moremo mimo dejstva, da so glavni nasprotniki cepiv od tega precej obogateli. Raziskovalec Andrew Wakefield, ki je začel z vso histerijo proti cepivom, je za lažnivo raziskavo od odvetnika prejel podkupnino. Medtem pa je celo razvijal svoje cepivo in bi mu koristilo, če bi obstoječe opustili. Torej bi prej lahko pretiravali in posplošili, da odvetniki podkupujejo zdravnike, da so proti cepljenju.

Ni treba podkupiti vseh zdravnikov. Podkupiti je treba vodilne, predvsem pa vodilne na Ministrstvu za zdravje.

Je pa res, da glede na svoja prepričanja marsikoga ni potrebno niti podkupiti.

• Uradne zdravstvene organizacije nikoli niso ustvarjale strahu, to vlogo so prevzeli mediji. Na straneh Svetovne zdravstvene organizacije so bila ves čas na voljo opozorila, da je stvar morda lahko resna, a naj ne zganjamo panike. Svetovali so cepivo in ga kmalu dostavili v zadostnih količinah, nihče pa ni ustvarjal strahu.
• Tisti, ki so umetno ustvarjali strah, so bili ljudje iz proticepivnih gibanj. Grozili so na primer z veliko nevarnostjo za Guillain–Barréjev sindrom. Na Kitajskem je bilo cepljenih 90 milijonov ljudi, od tega jih je 11 dobilo omenjeni sindrom, takšna pojavnost pa je enaka, kot je bila pred cepivom.
  http://www.nejm.org/doi/full/10.1056/NEJMoa1008553
• Ne zdravstvo, takrat so proticepivarji strašili s trditvami, da je cepivo narejeno zato, da razredči človeško populacijo. Število ljudi je po uvedbi cepiva proti H1N1 preseglo 7 milijard.

• V raziskavi iz leta 2001 so primerjali zgodovino cepljenja 192 žensk z multiplo sklerozo in 645 žensk brez te bolezni. Če bi cepivo povzročalo multiplo sklerozo, bi pričakovali, da bo v skupini žensk s to boleznijo večji delež takih, ki so se cepile proti hepatitisu B, kot v skupini zdravih žensk. Izkazalo se je, da so imele več ali manj enako zgodovino cepljenja, zato so raziskovalci ugotovili, da povezave med cepivom proti hepatitisu B in multiplo sklerozo ni.
  http://www.nejm.org/doi/full/10.1056/NEJM200102013440502
• V raziskavi iz leta 2001 so primerjali 643 bolnikov, ki se jim je multipla skleroza ponovila, s kontrolno skupino. Če bi cepivo proti hepatitisu B povzročalo ponovitev multiple skleroze, bi med takimi bolniki pričakovali večji delež cepljenih, ampak se to ni pokazalo. Raziskovalci so zaključili, da povezave med ponovitvijo multiple skleroze in cepivom proti hepatitisu B ni.
  http://www.nejm.org/doi/full/10.1056/NEJM200102013440501

• Že metaanaliza Ameriške akademije pediatrov je leta 2000 ovrgla povezavo med OMR-cepivom in avtizmom.
  http://pediatrics.aappublications.org/content/107/5/e84.full
• Nova študija (sistematski Cochranov pregled) zanika, da bi obstajala kakršna koli povezava med cepljenjem in avtizmom (in še kupom drugih bolezni:
  http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/22336803).
• Ni res. Več o tem na
  http://skeptik.si/2012/03/23/1-mit-o-cepljenju-cepiva-povzrocajo-avtizem/.
• Leta 2003 so naredili raziskavo med skoraj pol milijona otrok. Med necepljenimi je bil avtizem enako pogost kot med cepljenimi.
  http://jama.jamanetwork.com/article.aspx?articleid=197365
• “Raziskava”, ki je povezovala cepiva z avtizmom, je bila narejena na le 12 otrokih. Najprej je bila ovržena s strani znanstvenikov, kasneje pa je avtor raziskave sam priznal, da je prirejal podatke zaradi tožbe, ki je potekala v tistem času. Odvetnik tožnikov ga je podkupil, da bi našel dokaze za to povezavo. In na to raziskavo se opirajo na proticepivskih straneh.
  http://blogs.discovermagazine.com/badastronomy/2011/01/05/breaking-bmj-calls-andrew-wakefield-a-fraud
• Na Japonskem so pregledali zgodovino približno 200 otrok na avtističnem spektru in 200 otrok brez znakov avtizma. Med cepljenji v otrokovi preteklosti in avtizmom niso našli nobene povezave.
  http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/22521285
• Na Poljskem zaradi ekonomskih razlogov še vedno uporabljajo cepiva, ki vsebujejo timerosal kot konzervans. Avtorji raziskave niso našli povezave med avtizmom in cepivi.
  http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/22184954
• V Britaniji so med letoma 1988 in 1993 splošni zdravniki beležili število otrok, mlajših od 12 let, ki so jim diagnosticirali avtizem. Število avtističnih diagnoz je naraslo, medtem pa je bila precepljenost prebivalstva z OMR-cepivom ves čas 95 %, torej sta ta dva faktorja očitno nepovezana, zaključuje študija.
  http://www.bmj.com/content/322/7284/460
• V Kaliforniji so spremljali avtistične diagnoze in jih primerjali s splošno precepljenostjo prebivalstva proti OMR. Raziskava je potekala od 1980 do 1994, na leto so pregledali med 600 in 1.900 predšolskih otrok. Kljub temu, da je precepljenost proti OMR nihala, je število diagnoz avtizma enakomerno rastlo, torej ta dva faktorja nista povezana.
  http://jama.jamanetwork.com/article.aspx?articleid=193604
• Jokohama na Japonskem je slučajno ponudila vpogled v to, kako je število diagnoz avtizma odvisno od padca precepljenosti populacije. Od leta 1988 do 1992 se je število cepljenih proti OMR dramatično zmanjšalo, leta 1993 sploh niso cepili nikogar. Ves ta čas se je število diagnoz avtizma enakomerno povečevalo, torej cepljenje proti OMR ne more biti krivec.
  http://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1111/j.1469-7610.2005.01425.x/abstract
• V raziskavi leta 2013 je skupina znanstvenikov pod vodstvom Franka DeStefana primerjala zgodovino 256 otrok z motnjami na avtističnem spektru in 752 otrok brez znakov avtizma. Če bi cepiva povzročala avtizem, bi pričakovali, da bo med avtističnimi otroki več cepljenih kot med tistimi, ki nimajo avtizma. Količina prejetih cepiv je bila v obeh skupinah enaka, torej povezave med cepivi in avtizmom ni.
  http://jpeds.com/webfiles/images/journals/ympd/JPEDSDeStefano.pdf
• Če bi timerosal povzročal avtizem, kot se trdi, potem bi po prenehanju njegove uporabe v cepivih morali zaznati upad novih primerov avtizma. To se ni zgodilo. Vsaj na Danskem se je pravzaprav zgodilo nasprotno, kar pa seveda tudi še ne pomeni, da timerosal varuje pred avtizmom:
  http://pediatrics.aappublications.org/content/112/3/604.abstract

Ne vem, ali je to početje namerno, ali morda po pomoti, vsekakor pa oba članka kar mirno pozabita na razlike med oralno zaužitim ter injiciranim aluminijem, pa tudi na razlike med nevezanim oz. prostim aluminijem, ki ga najdemo v hrani, vodi, okolju, ter aluminijem, ki je vezan na antigene, kar najdemo v cepivih. 

Agency for Toxic Substances and Diseases Registry (ATSDR) pravi, da je dnevna meja izpostavljenosti za dojenčke do prvega leta starosti 0,1 mg/kg telesne teže. Pomembno je poudariti, da se njihove omejitve nanašajo na prost aluminij, ki ga v telo vnesemo preko zraka, hrane, vode, itd., ne pa na injiciran (ali/in vezan) aluminij.
http://www.atsdr.cdc.gov/toxprofiles/tp22-c2.pdf 

FDA za injiciran aluminij postavlja drugačno mejo, in sicer FDA (2003) kot varno mejo za parenteralni (injiciran) vnos aluminija pri ljudeh z oslabljenim delovanjem ledvic, vključno z nedonošenčki, določa 5 mcg/kg/dan. To je 400-krat manj kot zgornja meja, ki se nanaša na aluminij, ki smo mu izpostavljeni v okolju.
http://www.fda.gov/downloads/drugs/guidancecomplianceregulatoryinformation/enforcementactivitiesbyfda/warninglettersandnoticeofviolationletterstopharmaceuticalcompanies/ucm054384.pdf

3-mesečni dojenčki (težki 4.6 – 7.9 kg), vključno z nedonošenčki, v Sloveniji ob prvem obveznem cepljenju prejmejo 500 mcg aluminija, kar je od 12.7- do 21.7-krat višje od s strani FDA določene varne meje dnevnega vnosa, od 9.5- do 16.4-krat več, kot bi ob enakem cepljenju prejel odrasel človek (težek 75.4 kg) ter od 13.6- do 23.4-krat več, kot prejme odrasel človek pri cepljenju s klopnim meningoencefalitisom. 

Pri oralmo zaužitem nevezanem aluminiju se le 0.25% tega aluminija dejansko absorbira v krvni sistem. Dojenčki preko dojenja absorbirajo le 0.01% aluminija, ki je prisoten v maminem mleku.
V nasprotju s tem je stopnja absorbcije injiciranega aluminija skoraj 100%!!!
Polno dojeni dojenčki v prvih 6 mesecih življenja preko materinega mleka absorbirajo skupno 55 mcg aluminija (Dorea in Marques 2010, str. 600). Otroci v Sloveniji v tem istem obdobju, torej prvih 6 mesecih življenja, prejmejo tri doze cepiva Infanrix-IPV+HiB ali Pentaxim. Vsaka doza omenjenih cepiv vsebuje 500 µg aluminijevega hidroksida, kar je skupno 1.500 µg aluminija. Stopnja absorbcije injiciranega aluminija je 100%, kar pomeni, da otroci preko cepljenja absorbirajo 27-krat večjo dozo aluminija, kot jo v enakem obdobju absorbirajo preko mleka. Že ena sama doza cepiva “oskrbi” njihov organizem s količino aluminija, ki je 9-krat večja od tiste, ki je preko dojenja vsrkajo v vseh 6 mesecih.

Večino aluminija, zaužitega preko hrane, ledvice praviloma hitro izločijo. Izjemo predstavljajo ljudje z okvarami ledvic, dojenčki pod enim letom ter starejši – te tri kategorije so zaradi okrnjene sposobnosti izločanja najbolj dovzetne za nalaganje aluminija v telesu.
Medtem ko ledvica lahko izločijo aluminijeve ione, pa je velikost večine kompleksov antigen-aluminij prevelika, da bi jih lahko ledvica uspešno izločila, tudi če niso okvarjena. Še več, učinkovito izločanje bi razvrednotilo glavni razlog uporabe adjuvansov. Zaradi tega ima aluminij v cepivih veliko večji potencial za povzročitev nevroloških poškodb kot pa aluminij, zaužit s hrano.

Nevezani oralno zaužit aluminij se, kot rečeno, večinoma izloči. INJICIRANI ALUMINIJEVI ADJUVANSI pa se ne izločijo (ledvica jih ne morejo izločiti, ker so preveliki), temveč od mesta cepljenja potujejo naprej po telesu ter se nazadnje trajno usidrajo v možganih. 

Intramuskularno injiciranje aluminijevega adjuvansa najprej povzroči intenzivno lokalno vnetje (kar je tudi cilj oz. “naloga” adjuvansa), ki se stabilizira po približno 4 dneh. Makrofagi transportirajo aluminij iz mesta cepljenja v limfne bezgavke, iz limfe v kri ter nato v vranico; največja koncentracija aluminija v vranici se pojavi 21. dan po cepljenju. Aluminijevi adjuvansi iz vranice nato postopno potujejo v možgane (koncentracija aluminija v možganih je 90. dan po cepljenju več kot dvakrat večja od koncentracije v možganih 21. dan po cepljenju ter se še naprej povečuje).

Torej – v resnici aluminij JE škodljiv. 

http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/21568886

• Našemu organizmu določena količina formaldehida ne škodi, saj je na to evolucijsko prilagojen. Naše telo samo proizvaja formaldehid v nekaterih procesih, njegova prisotnost je torej nekaj povsem normalnega in naravnega.
• Otroci imajo v organizmu 50-krat toliko formaldehida, kolikor ga dobijo z eno dozo cepiva.
  http://www.fda.gov/BiologicsBloodVaccines/SafetyAvailability/VaccineSafety/ucm187810.htm
• V hruški je več formaldehida kot v cepivu.
  http://www.cfs.gov.hk/english/programme/programme_rafs/programme_rafs_fa_02_09.html

• Vsa aktualna cepiva, ki jih uporabljamo v Sloveniji za cepljenje otrok in odraslih, so brez živega srebra.
• V konzervi tune je več živega srebra in v bolj strupeni obliki kot v odmerku cepiva.
  http://skeptik.si/2012/07/04/2-mit-o-cepljenju-cepiva-vsebujejo-zivo-srebro/
• Cepivo je zaradi živega srebra škodljivo toliko, kot voda gori, ker je v njej vodik. Živo srebro in vodik sta le kemijska elementa, ki sestavljata spojine. Te imajo popolnoma drugačne lastnosti kot elementarne snovi. Voda ne gori zaradi vodika v njej in cepivo ni škodljivo zaradi živega srebra, ker ga v elementarni obliki v cepivu sploh ni.
• Tiomersala v cepivih za otroke EU in ZDA že dlje časa ne uporabljata in to zgolj zaradi možnosti (nedokazane), da je v nekaterih primerih smrt nastala zaradi njega. Prešli so iz cepiv v embalaži za večkratno odmerjanje na cepiva v embalaži za enkratno doziranje, zaradi česar ne rabijo več konzervansov. Je pa to podražilo cepivo.